Domžalski odrasli katoliški skavtinje in skavti smo že šesto leto delali butaro za cvetno nedeljo.

Zbrali smo se pr Mert, pri našima odraslima skavtoma Urški in Petru. Pri njih se dosti dogaja, saj imajo kmetijo. Odrasli skavti tam že nekaj let prirejamo trganje in ličkanje koruze, ki je še sedaj veselo v okras obešena pod streho, ko teden dni pred cvetno nedeljo nabiramo bršljan za butaro, ga shranimo pri njih, v petek pred cvetno nedeljo pa se pri njih zberemo za povezovanje butare.

Tako smo se tudi ta petek po službi zbrali pri njih. Po molitvi se je začelo. Smrekovo deblo 14 metrov dolgo smo dali na koze, nasmukali smo še bršljan, ki je bil ne večjih vejah, večina smo ga pa tako že nasmukali prejšnjo nedeljo, po križevem potu na Sveti Trojici, kjer smo sodelovali pri branju na postajah in nošenju križa, ko smo nabirali bršljan in vresje. Deblu smo vrh oblekli z dolgimi leskovimi vejami, katere smo z žico pritrdili na deblo. Zatem smo dodali oljčne olistane veje, pa veje brina ter vresja in pušpana. Ko sta to naši vezalki Urška in Maja lepo povezali z dreto, smo prišli na vrsto podajalci. Plast za plastjo bršljana in vresja sta vezali in kar hitro smo se približali spodnjemu delu debla. Gregor je tisti čas skočil še po vrbove veje za krono, ki bo krasila spodnji del butare. Večeriti se je začelo, vrabci in kosi so začeli svoj večerni koncert. Tako lepo jih je poslušati, kako se veselijo življenja, si iščejo partnerja za skorajšnje gnezdenje in ustvarjanje novega življenja. Ne bo dolgo, ko bodo iz gnezd pogledovali zvedavi pogledi drobnih, vedno lačnih mladičev z rumeno obrobljenimi kljuni.

Urška je prinesla okusen domač čaj in tople, z marmelado polne buhteljne. Za hip smo prekinili delo, saj je ostalo še samo vezanje večbarvnih trakov iz krep papirja in izdelava krone iz vrbovih vej. Ob poslušanju ptičjega večernega koncerta je stekel sproščen pogovor.

Mrak je že padel na domačijo, ko smo navezali zadnje trakove in krono, zato smo se odločili, da bi butaro kar danes postavili pri kapelici na Goričici, pod Domžalsko cerkvijo Marije vnebovzete. Strinjali smo se, zato smo butaro naložili na ramena ter jo veselo odnesli do 600 m oddaljene cerkve, Peter je dodal še sekiro in kajle, da bo za pritrditev. Kar hitro smo pri cerkvi, kjer smo butaro postavili v zato narejeno betonsko luknjo, jo podkajlali in končali za ta dan dobro delo. Zmolili smo še z prošnjo, da naj butara klubuje vetru in morebitnemu slabemu vremenu naslednji teden.

Veseli smo se podali nazaj do Mertovih, kjer nas je spet čakalo okrepčilo.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album BOKSS DOMŽALE SKAVTSKO LETO 2007-2008

Na prelep sončen dan se je na smučišču Stari Stani na Golteh odvijalo državno prvenstvo v veleslalomu za invalide iz Slovenije in Hrvaške.

Z ženo Simono se pripeljeva do gondole na Radegundi nad Mozirjem. Kljub pol osmi uri je lepo vreme privabilo že veliko množico smučarjev, željnih smučarskih užitkov. Gondola nas popelje 1000 višinskih metrov visoko do hotela Golte. Sva med prvimi od tekmovalcev. Gondole vozijo vsakih petnajst minut, ena gor, druga dol. Hitro se naberejo invalidi tekmovalci in njihovi spremljevalci. Z dvosedežnico se odpeljemo do Starih Stanov, kjer je že pripravljeno smučišće za tekmovalce. Sledi ogled proge zatem pa dodelitev štartnih številk ter bonov za prehrano in pijačo. Ob 10 uri so se v smučino pognali 103 smučarji v več kategorijah. Invalidi brez roke ali noge, invalidi paraplegiki v sedeči kategoriji ter gluhi in naglušni. V dobrih treh urah so opravili dva teka, zatem pa smo se v prekrasnem sončnem dnevu podali nazaj do hotela Golte na 1440 m višine, kjer smo se okrepčali. Sledilo je podeljevanje medalj za prve tri iz vsake kategorije.

Simona Pivar je v kategoriji cerebralne paralize SLW - 9 za SONČNI ŽAREK dosegla odlično drugo mesto in gre na meddržavno prvenstvo 1. 3. 2008 v Mokrine v Avstrijo. Čestitke voditeljici BOKSS Domžale za ta uspeh.

Že so se začele risati dolge sence po dolini, ko smo se z gondolo podali nazaj v dolino in veseli domov.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album DRUGAČNOST IN ISTOST

Prelep sončen dan me je zvabil iz štirih sten v naravo. Prijetna toplota mi takoj napove, da bo lep sprehod. Kam bi se del? Grem na Šumberk pogledat, kako je kaj z prvimi spomladanskimi cvetlicami. Noge me ponesejo do mostu čez Kamniško Bistrico. Odpre se mi lep pogled na sončne Kamniško-Savinjske alpe. Ravno so z ribogojnice spuščali postrvi v ledeno hladno Bistrico. Pa je to v redu? Bistrica ni preveč čista voda, ko stopaš po poti, ki je speljana ob njenem bregu, ti hitro v nos prinese rahel vetrič čudne vonjave. Ribe, velike kar okoli 20 cm, rabijo nekaj časa, da splavajo od mesta izpusta. Kar smilile so se mi, saj so jih do te mere verjetno hranili in imeli v bolj čisti vodi od te, v katero so jih vložili.

Podam se naprej čez most, kateri je samo za pešce in kolesarje in hitro sem na pobočju 355 m visokega Šumberka, po katerem je speljana trim steza z več točkami razgibalnimi vajami. Že takoj na začetku me lepo pozdravijo v sonce gledajoči cvetovi spomladanskega Žafrana. Pogled med debelo listno preprogo mi hitro razkrije, da se je novo rojstvo v letošnjem letu dodobra začelo razvijati. Hrastovi plodovi začenjajo dobivati koreninice, zeleni Telohi Hostniki kimajo v rahlem vetrcu vsepovsod, kamor pogledaš, trobentice pa tudi lepo cvetijo ali pa so še v popkih. Malo pod vrhom naletim na Lapuh in bele kimajoče cvetove Zvončkov in modre cvetove Jetrnikov. Lepo je tu gori, med krošnjami, ki so še brez listov. Pogled na Kamniške Alpe čez daleč spodaj žuborečo Kamniško Bistrico je enkraten. Pot me vodi naprej čez potok Rača, katera se ravno pod Šumberkom izliva v Kamniško Bistrico. Na vzhodni strani, tam proti Dobu, spet ljudje veselo kurijo podrast. Upam, da gasilci ne bodo imeli spet delo. Odidem proti Bistrici. V zavetju hiše naletim na precej Marjetic, Regratov cvet je odprt v vsej svoji veličini, naletim pa že tudi na regratovo lučko.Na bregu Bistrice med vejami nešprl zaslišim ptičje petje in frfotanje, na vodni gladini pa jato divjih rac, ki veselo jejo hrano, ki jim jo mečejo na drugi strani struge stoječi otroci z mamicami in očki. Kako je lepo pogledati otroške žive učke, ko race vzamejo njihovo hrano z gladine vode.

Čez Šumberk prileti par Kanj in nekajkrat zaokroži nad nami, zatem pa se izgubi za vrhom Šumberka proti Ihanu.

Popoldan se preveša proti večeru, postane hladneje in počasi se odpravim domov. Lepa tri urna tura in nekaj km prehojene poti prijetno dene po kosilu. Zahvalim se Bogu za ta nepozabni popoldan in s pogledom na Njegovo stvaritev počasi mahnem proti domu.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album NARAVA ROŽE ŽIVALICE

PETEK zjutraj je. Danes je kulturni praznik, dela prost dan. Zbudimo se v prelep sončni dan. Po jutranjem okrepčilu se odpeljeva z našo voditeljico bratovščine do cerkve v Domžalah. Cele Kamniško Savinjske alpe in Karavanke so zaradi čistega zraka na dosegu roke. Kot da bi jih nekdo postavil na Domžalsko polje za zadnjimi hišami. Zbor imamo ob 9. uri. Prihajati začnejo naši odrasli skavtinje in skavti. Naložimo se v avtomobile ter se odpeljemo mimo vasi Klopce v hrib visoko nad Savsko dolino pod pobočje Murovice in Ciclja ter nekoliko oddaljenega Svetega Miklavža. Ker gospod župnik Marko v Dolu igra šah na turnirju, se še spotoma tam ustavimo za ključe od doma duhovnosti, kjer bomo prebivali naslednje tri dni.

Pripeljemo se do cerkve Svetega Križa v Križevski vasi. Na lepem hribčku malo nad cerkvijo nas pozdravi lep dom, ves obsijan od sonca. Po parkiranju odnesemo stvari v dom ter se namestimo. Ker smo za tri dni skuhali večinoma doma, tu bomo samo kuhali makarone, polento in še kaj, imamo prihranjenega veliko časa, katerega bi porabili za kuho.

Obesimo državno in ZBOKSS-ovo zastavo ob pesmi združeni v krogu na prelepem soncu. Po pozdravnem govoru se gremo igro. Z klopko volne, ki roma od skavta do skavta, se spoznavamo, s tem naredimo lepo mrežo. Seznanimo se še z potekom tridnevnega tabora, program pa bo tako tudi izstavljen na oglasnem mestu in si ga bo vsak lahko prebral. Sledi kosilo, po njem pa priprava postelj ( v domu je 30 jogijev ). Rjuhe in spalke imamo zato s sabo, dom je pa lepo ogrevan z centralno.

Popoldne gremo na ogled veličastne cerkve Svetega Križa, ki mogočno stoji nad dolino ter se ogleduje v srebrnem traku reke Save, katera teče daleč tam doli v dolini. V cerkvi zapojemo dve pesmi, akustičnost je fantastična. Po ogledu se podamo še na pokopališče, saj je naša sestra Fani iz teh krajev doma.

Podamo se od cerkve do nekaj sto metrov oddaljene domačije Barona Jurija Vege, kjer nas sprejme gospodar. Pred doprsnim kipom matematika in izumitelja nam gospodar poda nekaj besed o Juriju Vegi, zatem pa nas povabi v muzej, kjer si ogledamo razstavljeni možnar, katerega je Vega izpopolnil ter seveda polno izračunov o bitkah, v katerih se je boril ali jih vodil Jurij Vega. V veliko pomoč nam je tudi infomat, ki nam izčrpno poda življenje Jurija Vege v sliki in besedi.

Po ogledu se podamo nazaj do doma, saj se že večeri, pripraviti moramo večerjo. Poslikam prelep sončni zahod. Pripravimo se za večer. Bakle in svetilke romajo iz nahrbtnikov. Danes je 5. tradicionalni nočni izhod na Murovico, letos z te strani. Pride še naš gospod župnik Janez. Ker jutri goduje Polona, hčerka od našega skavta pa nosi to lepo ime in je seveda tudi z nami na taboru, se spodobi, da dobi kakšno darilo.

Ob 20. uri se podamo z prižganimi baklami do 45 minut oddaljenega vrha Murovica. Tema je kot v rogu. Prvi dan prvega krajca lune je že pred sedmo poniknil za obzorje, oddaljeno svetlobno onesnaženje iz Ljubljane pa tu ne pride do takega izraza. Zato so pa zvezde velike, čisto nad našimi glavami. Peter in Janez imata astronomijo v malem prstu, zato nam sedaj navdušeno pokažeta vsa ozvezdja in zvezde, ki se od tu v tem času vidijo. Spoštovanje in občutek, da so zvezde čisto nad našimi glavami v tej jasni noči, bi se človek kdaj pa kdaj skoraj sklonil, da jih z glavo ne bi sklatil z nebesnega svoda. Ni dolgo, ko se zasliši mili glasek večjega in manjšega zvončka z vrha Murovice. Pogled na z svetlobo onesnaženo Ljubljano je lep. Ugotavljamo, kje je kaj v Ljubljani. Zapiha hladnejši veter, zato se po eni gasilski postavitvi pred objektivom počasi odpravimo nazaj proti Križevski vasi do doma.

Sledi kulturni večer, po njem pa branje zgod in nezgod Skavta Petra, ki ga je napisal Fran Miličinski, za lepši spanec, ki sledi.

SOBOTA zjutraj nam prinese nekaj oblakov, meja med njimi in jasnino je ravno nekje nad nami. Adijo lep sončni vzhod. A že po zajtrku so sončni žarki popili oblake in naredil se je prekrasen dan, ki smo ga izkoristili za izlet na bližnji Cicelj in do nekoliko oddaljenega Svetega Miklavža. Dve skavtinji sta ostali v domu. Malo od utrujenosti več pa zaradi izdelave potnih znamenj na poti, ki jo bomo popoldne prehodili in se učili znamenj. Mi smo kar hitro prišli do Ciclja. Pot je posejana z zelenimi Hostniki in modrimi Jetrniki, ki lepo kimajo v rahlem vetrcu. Z vrha Ciclja se spustimo še do cerkve Sv. Miklavža, zavetnika splavarjev. Kraljuje mogočno nad reko Savo, nekdaj, ko so tu še splavarili, je ta zavetnik pridno pazil na splavarje, oni pa so se mu z prošnjami priporočali. Spustimo se po lepi poti skozi Veliko vas. Pobočje kar puhti od toplote, zato je na travniku polno belih zvončkov, rumenih trobentic in regratovih cvetov, nežnih marjetic in vijoličnega pljučnika. Ob vsej tej lepoti se podamo do našega domovanja, kjer že diši in nam draži želodce. Lepa tura. Z 8 in 6 letnima puncama smo jo prehodili v dveh urah.

Po Božjih dobrotah sledi test o potnih znamenjih ter Morsejeva abeceda, nakar smo to šli še naredit v naravo, na pravo pot. Prišlo je še nekaj naših skavtov, veselje je na višku. Hitro je večer, ki ga preživimo ob duhovni misli, katero razlčenjujemo in se pogovarjamo o življenju. Žal mora večina oditi domov, saj jutri morajo po svoje skavte iz čete, ki zimuje v Bohinjski Bistrici. Tako ostanem sam z tremi skavtinjami. Po molitvi nas hitro zmanjka.

NEDELJA je čas za slovo. Pospravimo dom bolj kot smo ga dobili, po zajtrku snamemo še zastave in ob veliki zahvali Bogu za te tri polne dni, ki nam jih je bilo dano preživeti v tem lepem okolju odpeljemo domov.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album BOKSS DOMŽALE SKAVTSKO LETO 2007-2008

Meglena zavesa nas neznosno potiska h tlom. A res ni nikjer nobenega sonca? Kaj, če bi se podali na ogled mesta, kjer bomo imeli odrasli skavtinje in skavti iz Domžal zimski tabor, ki bo trajal od 8. do 10. 2. 2008.

Ideja ni bila neumna, ko pa ves dopoldan poslušamo po radiu, kako se višje nad kotlino kopajo v soncu. Po kosilu se na hitro odpraviva z ženo, voditeljico bratovščine Domžale, do vasi Klopce, kjer naju počaka Fani, ena od skavtinj naše bratovščine. Je na obisku pri svojih starših. Ker je še pri njih megla, sonce pa se že prebija skozi megleno zaveso, se na hitro odpeljemo do Križevske vasi, katere hiše raztresene po pobočju Murovce in Ciclja vabijo pohodnike iz doline v svoj objem.

Križevska vas nam vsa v soncu izreče sončno in toplo dobrodošlico, pohodnikov je polno, pa tudi domačini se nastavljajo toplim sončnim žarkom. Dobimo se z Dolskim gospodom župnikom, ki nam rade volje pokaže mesto za prenočišča. Najmanj 40 oseb bo lahko prespalo, toliko je namreč jogijev v sobah, potem sta še dva velika prostora za duhovne aktivnosti in za zaužitje hrane, pa tudi prostor za mašo je v tem lepem župnijskem domu z lepim ličnim oltarjem.

Megla v dolini lepo skriva reko Savo, tudi ljubljanska kotlina se kopa v megli. Cerkev Svetega Križa stoji mogočno nad dolino, na drugi strani meglene kotline pa se dvigujejo Janče.

Kaj hočemo, zimski dnevi so še vedno zelo kratki, zato se počasi odpravimo v megleno kotlino domov.

8. FEBRUARJA ZVEČER IMAMO NOČNI POHOD NA MUROVCO, ki bo v sklopu našega zimskega tabora, ZATO VABLJENI, DA SE NAM NA POHODU PRIDRUŽITE. Rabite samo bakle in dobro voljo. hoje bo na vrh in nazaj za dve dobri uri.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album BOKSS DOMŽALE SKAVTSKO LETO 2007-2008