DUHOVNE VAJE, KANČEVCI, 15. - 17. 1. 2010

Nazaj v domači kraj, za tri dni v deželo ob Muri, na hriboviti del Prekmurske ravnice. Med sestre in brate, na duhovne vaje v Kančevce. Lepa prekmurska vasica, razpotegnjena po hribovitem delu blizu Madžarske meje, nas je sprejela v svoje nedrje. Tam nas je že čakalo precej odraslih skavtinj in skavtov, ki so že dva dni z pridnimi rokami čistili zasneženi gozd in pripravljali drva za veličastni dom duhovnosti, zraven katerega stoji cerkev sv. Benedikta.
Brat in ZBOKSS - ov duhovni asistent Primož Kovač se je maksimalno potrudil, da je naredil duhovne vaje lepe in duhovno globoke. V treh dneh se nas je 66 odraslih katoliških skavtinj in skavtov iz kar 12. bratovščin veselo lotilo dela. Kopali smo Vodnjake, zajemali smo čisto vodo iz VODNJAKA, katerega smo naredili in ga imeli vse tri dni v kapeli doma, okoli pa smo postavili 10 knjig svetega pisma, za vsak skavtski zakon eno, skavtske rutke in klobuk, pri tem pa se globoko duhovno poglabljali v odraslo skavtsko delovanje ter osebnostno rast samega sebe. Obdelali smo deset skavtskih zakonov: Zaupanje, Zvestoba, Velikodušnost, Bratstvo in Sestrstvo, Plemenitost, Spoštovanje, Urejenost, Pogum, Delavnost, Čistost, zato smo se razdelili v deset skupin. Vsaka skupina je imela čast obdelalti en skavtski zakon. Z zanimivimi pristopi smo se lotili dela, narisali smo na list papirja svoj logotip skavtskega zakona, dobili svojo sobo, na vrata prilepili logotip skupine in tam smo začeli po skupinah duhovno poglavje. Vsak je dodal kakšno vprašanje, kakšen odgovor in vse smo zapisali na liste. Na koncu smo ugotovili, da je ogromno vprašanj na skavtske zakone in tudi odgovorov. Vsak je v SVOJ DNEVNIK, ki ga je vodil te tri dni, napisal svoje poglede in občutke na vprašanja, ki smo jih strnili blizu sto. Na koncu smo pri sobotnem bdenju pri NAJSVETEJŠEM prebrali svoje misli in občutke, ki smo jih zlili na papir, da nam ostane za vedno.
V soboto smo pomagali kopati Vodnjake tudi drugi skupini. Brat Primož je odlično združil prijetno z koristnim in duhovnim ( vsa čast mu ) Šli smo na različne strani okoli Kančevcev a vedno tako, da sta po dve skupini hodili po isti trasi ( dobili smo zemljevide ), samo z nasprotne strani ter vmes skrili pismo, v katerega smo napisali, kaj mora nasprotna stran narediti. Pri srečanju s skupino smo si zamenjali zemljevide in šli naprej. Hoja je bila prelepa po Goričkem svetu, v sončni soboti. Smeha je bilo dosti, srečavali smo se tudi z domačini in kaj pokramljali, ena skupina pa je malo zašla. Malo fotografiranja, malo negledanja zemljevida in hitro si nekaj kilometrov od cilja. Zvečer so priredili pravo tiskovno konferenco njihovega zgubljanja, kar je sprožilo pravi val smeha. Ugotovili smo, da imamo v naši organizaciji veliko press skupin, katere so zgubljencem postavljala zanimiva vprašanja, oni pa so nam zatem odgovarjali.
V soboto pred večerjo smo imeli sveto mašo. Pri maši je tudi naš brat Marjan z Dolenje Vasi pokazal prelepe slike, ki jih je narisal po prihodu z Asizija. Presenetil nas je, saj nismo vedeli, da je takšen slikarski mojster. Slike so ostale v domu, kjer jih je podaril bratu Primožu. Po večerji je sledila press konferenca, zatem pa so nam otroci predstavili svojo veliko igro, katero so naštudirali v dveh dneh. Smeha je bilo obilo, po igri pa so starše potegnili v pantomimo, kjer so jim povedali, kaj naj pokažejo, ostali pa smo ugotavljali, kaj hočejo povedati. Smeha je bilo obilo. Sledilo je bdenje, branje svojih duhovnih zapisov na temo ZAJEMANJA ČISTE VODE IZ VODNJAKA, katerega smo ves dan ¨kopali¨ in pomagali kopati,ter molitev pred NAJSVETEJŠIM.
V nedeljo zjutraj nas je pričakal čisto drugačen dan, kot je bil v soboto. Snežilo je zunaj, da človek skoraj ne bi verjel.
Pri sveti maši smo obnovili skavtske obljube, na koncu maše pa smo zapeli prelepo pesem ZA NEBO PRED TEBOJ, pri kateri se je marsikomu zarosilo oko, saj se je bližal čas odhoda, pa tako lepo smo se imeli. Zatem pa je sledila refleksija na tridnevno dogajanje. Zanimivo razmišljanje vseh udeležencev je bilo vsem skupaj predstavljeno. Res globoka razmišljanja so se dogajala te tri dni.
Tri dni smo imeli tudi časa, da smo ocenili fotografije, ki so prispele na ZBOkSS-ov foto natečaj. Ugotovili smo, da je na to, koliko fotografij se posname, bilo premalo fotografij na natečaju.
Vse tri dni smo tudi pridno pomagali; eni so imeli budnice, drugi pomoč v kuhinji pri strežbi in pospravljanju, pa telovadba, pa pomoč pri dveh mašah, in še in še….
Tri dni je prehitro minilo, za kar gre zahvala vsem udeležencem, največ pa seveda bratu Primožu, ki je tako vestno pripravil program, ki smo ga združno bogato in duhovno izvajali. Prosimo Boga za zdravje, da se bomo lahko drugo leto spet udeležili duhovnih vaj. HVALA VSEM.