LUČ MIRU -Benetke 2009

Leto je bilo hitro naokoli, spomini z lanskoletnega sprejema LUČI MIRU na Reki so še vedno zelo živi, že je tu nova Luč Miru, ki smo jo tokrat Odrasli Katoliški Skavtinje in Skavti v skupnosti ALPE ADRIA ponesli v Benetke na skupno srečanje.
In to v nevsakdanje Benetke. Tam, kjer praktično skoraj ne poznajo snega, jim je letošnji Urban pripravil pravo zimsko idilo in še polepšal to prelepo obmorsko mesto v Italiji.
Z parkirišča Dolgi most v Ljubljani smo se odpeljali z avtobusom. Triinpetdeset veselih odraslih katoliških skavtinj in skavtov se nas je odpeljalo v snežni metež LUČKI MIRU naproti. Lučki, ki je svetila tam nekje skozi metež in vabila. Pot je bila dolga, v Postojni smo pobrali še dve nam sorodni duši, zatem pa odbrzeli v Italijo. V Devinu smo pobrali še našega dobrega prijatelja, Tržaškega skavta že petdeset let, Igorja Tuta. Na počivališču smo dohiteli še en Slovenski avtobus, ki je pripeljal odrasle skavte iz Štajerskega konca. Tako se nas je udeležencev iz Slovenije povečalo kar na 103 člane bratovščin.
Močno priobalno sneženje je čedalje bolj oteževalo vožnjo, tako da so avtocesto proti Benetkam morali zapreti. Ni nam ostalo drugega, kot da smo se začeli prebijati h našemu cilju po magistralnih cestah. Garmin je dobro opravil svoje delo.
V pravljične, z snegom okrašene Benetke smo prišli seveda z zamudo, zato smo se do trga Svetega Marka, kjer je potekala sveta maša in sprejem Luči Miru, odpeljali kar z vodnim avtobusom po glavnem Velikem Kanalu. Veličastne stare zgradbe, bazilike, pročelja hiš z kipi, zasnežene gondole na ročni pogon so hiteli mimo nas in hitro smo bili na Markovem trgu, ki nas je poplavljen pričakal že v sončnih žarkih, ki so predirali oblake, kateri so nam še nekaj minut nazaj pošiljali beli puh in krasili staro mesto.
Sveta maša se je pričela z eno urno zamudo, saj tudi odrasli skavti z Italije in Avstrije, ki so prišli z vlakom niso zaradi zamude prišli pravočasno. Hrvaški avtobus poln skavtov pa je obrnil nazaj, še preden so prečkali Slovenijo.
Po poplavljenem Markovem trgu smo po brveh prišli do notranjosti cerkve, ki je toliko višje, da ni bilo vode v njej. Veličastna cerkev sv. Marka, bogato okrašena in sedaj še dodatno okrašena z snegom nas je sprejela v svoje nedrje. Prišli smo ravno na prižiganje Luči Miru in na prinos darov pred oltar. V veselem razpoloženju smo se pozdravili ter si podelili Luč Miru z odraslimi skavti iz Italije, Avstrije, Hrvaške ( prišel je samo Džuro z skavtinjo iz Jarmine ) in iz Slovenije, ki je romala od skavta do skavta v lično izdelanem steklenem kozarcu, ki smo ga dobili vsi udeleženci.
Po sveti maši smo si še ogledali Cerkev svetega Marka. Naš vodič in skavt Igor nam je izčrpno povedal o baziliki, pa Dolževi palači in nasploh o Benetkah. Bogatih izkušenj smo se odpravili skozi ozke uličice, mimo trgovinic z prelepimi beneškimi maskami, čez mostičke, ki povezujejo bregove med kanali do velike šole sv. Janeza Evangelista, kjer je sledilo kosilo, zatem pa ogled veličastne velike šole, kjer hranijo ogromno velikih platen priznanih slikarskih mojstrov.
Sledilo je popoldne v veselem razpoloženju. Vsaka skupina je pripravila neko pesem, zatem pa so sledila izmenjava daril.
Zunaj se je medtem že popolnoma zjasnilo. Po zaključnem krogu vseh 450 skavtov, kolikor se nas je zbralo na tem veličastnem sprejemu Luči Miru, smo se podali proti avtobusu, vmes pa še imeli dobro urco časa za ogled veličastnega mesta, na katerega je že legal večerni mrak.
Pot do doma se je tudi vlekla kot Jara kača, a smo čas zapolnili z nekaj vici in pa s prelepimi pesmimi, ki jih je v knjižico lepo povezal trop za Alpe Jadran, načelnica Katja nas je ubrano spremljala na izposojeni kitari in še popestrila petje z svojim visokim glasom. Karmeni (tudi ona z prelepim pevskim glasom ) je ostalo še nekaj skavtskih nalepk, katere si dobil, če si naredil kako dobro delo ta dan. Šofer Slavko pa nas je varno vozil proti domu.
Drugo leto pripravljamo Luč Miru spet BOKSS iz Slovenije. Kje bo sprejem, se še ne ve, kjer koli pa bo, vem, da nam bo spet prelepo.
Zahvala vsem, ki smo pripomogli h enkratnemu vzdušju, ki je vladalo cel dan in ga tudi vreme ni moglo premagati.