BOKSS DOMŽALE NA RADENSKEM POLJU 2. 5. 2009

Končno se je celotedensko slabo vreme umaknilo z naših krajev in tako vsaj za nekaj ur pustilo sončnim žarkom, da malo popijejo vlago z razmočene zemlje.
Povabilu na izlet Dolskih družin na Radensko polje pri Grosuplju smo se odzvali tudi Skavtska Bratovščina iz Domžal. Vreme nam je odlično služilo. Dobili smo se pod ruševinami gradu Boštanj v Velikem Mlačevem. Tu nas je že pričakal vodič Toni, pa tudi skavtinja Marina iz Grosupeljske bratovščine se nam je pridružila.Po predstavitvi kraja in zgodovini gradu smo se podali po kolovozni poti najprej do razgledne točke pod gradom. Dobrih dvajset višinskih metrov smo se dvignili, pa se nam je odprl prekrasen pogled na Grosupeljsko polje vse tja do Kamniških Alp. Odrinili smo naprej , kjer smo si ogledali žalostne ruševine nekdaj mogočnega gradu, ki so ga partizani ob koncu druge svetovne vojne požgali in uničili.
Po pripovedi o zgodovini gradu smo se spustili mimo cerkve Svetega Martina do poplavne rečice Dobravke, ki priteče z Grosupeljskega polja in ob večjih deževjih tu ustvari velika jezera, ki Radensko polje naredi tako zanimivo. Toni nam slikovito in zanimivo opiše o dogajanju na Radenskem polju ob suši in obilnem deževju. Kar predstavljamo si v mislih, kako je na tem mestu, tako lepo opisuje dogajanje.
Nazaj grede do avtomobilov smo se ustavili še v cerkvi Svetega Martine, kjer smo si ogledali notranjost bogato okrašene cerkve.
Odpeljali smo se naprej do južnega dela Radenskega polja do vasi Velika Račna. Peš smo se podali do hriba Kopanj, kjer se veličastno razkazuje cerkev Marijinega vnebovzetja. Pot nas je vodila mimo vaške kapele, kjer par štorkelj že zaseda mesto v gnezdu nad zvonikom. Mimo toplerja smo se podali do votline, kjer je postavljen kip svetega Antona, po pripovedi legende pa smo se podali do veličastne cerkve na Kopanju, kjer je dve leti prebival kot fantič tudi naš France Prešeren. Sprejel nas je g. župnik Vozel, ki nam je lepo opisal nastanek in življenje na Kopanju od nekdanjih do današnjih dni.
Po ogledu cerkve smo se podali še do pod cerkvijo ležečega Marijinega zdravilnega studenca, kjer smo si umili oči za boljši vid, zatem pa smo se spustili do vasi Mala Račna, kjer smo prišli do reke Šice. Čez most smo se podali naprej do Zatočne jame, kjer reka Šica ponikne.
Vodnik Toni nam je vso pot lepo opisoval stvari iz zgodovine in dogajanja na Radenskem polju. Zahvala za tako dobrega vodnika. Nazaj grede do avtomobilov nas je ujelo nekaj kaljic dežja. Poslovili smo se in veselo odšli na zasluženo pozno kosilo, ki smo ga imeli na Viru pri Stični na kmetiji Grofija.
Pet ur smo lepo preživeli in se obogatili z spoznanjem, kako lepo državo Slovenijo imamo pred nosom. Drugi pa nosijo eure v druge države, svoje pa skoraj ne poznajo. Dajmo si misliti. Hvala Nataši, da je pripravila tako čudovit izlet. Nikoli pozabljena.

Za ogled slik klikni na sliko