UMIRAJOČE CVETLICE

Po celotedenskem deževju je končno posijalo ljubo nam sonce. Odločil sem se, da obiščem Arboretum Volčji Potok. Ker imam letno karto, mi to ni težko. Usedem se na kolo in čez slabih sedem kilometrov vožnje ob reki Kamniška Bistrica sem med veličastnimi cvetlicami, ki sedaj najlepše cvetijo. Navijem stativ na kamero in počasi od gredice do gredice zajemam cvetje v živo na trdi disk, slike pa na kartico. Vmes oprezam še za žuželkami, metulji in čebelami, a jih danes ni bilo dosti.
Že pri prvih gredicah me zmoti komentar obiskovalcev. » Gledaj, tile tulipani pa so že odcveteli, gremo naprej do lepših.«. Res, da je nekaj cvetov že bolj klavrnih, a ko malo bolj pogledam, me je prešinila misel. Zakaj pa ne bi danes posnel umirajočega cvetja, ko pa mi je že tri tedna nudilo lepo razcvetene košarice. Letos sem bil že sedem krat ob teh gredicah, vedno so me cvetlice razveselile z prelepim cvetom, pa jih pospremim še h počitku.
Bolj, ko sem gledal in snemal, lepši so se mi zdeli umirajoči cvetovi. Lesketajoče kapljice jutranje rose so umirajočim cvetovom dale lepši videz in lepo lesketajočo barvo. Le večno mlade orhideje veličastno cvetijo v svojem rozariju, kjer imajo naštimano tropsko vlago in vročino in se nič ne starajo. Ko grem v Arboretum, si vzamem sok vedno s sabo, saj vem, da sem med cvetjem po navadi nekaj ur. Tako je tudi danes. Ob devetih sem prišel, ob dveh sem končal, pa še nisem pogledal vsega, kar mi cvetoče gredice nudijo.
Vseeno sem zelo zadovoljen z posnetim gradivom in radostjo v srcu, saj sem bil spet med cvetjem, med omamnim njihovim vonjem.
Poglej si umirajoče cvetje in strinjal se boš z mano, da je res lepše, kot pa polna, brezhibna cvetlica.
Za ogled slik klikni na sliko.