BOKSS DOMŽALE - CVETNA NEDELJA, 5. 4. 2009

O trpljenju je vedno težko razmišljati. Potisnjeno je na rob našega vsakdana, ko drvimo in porabljamo čas za to, da bi ga v prihodnje imeli več in ga bolj uživali.

Trpljenje, ki ni osmišljeno s Kristusom je nemogoče sprejeti. Prva reakcija na trpljenje je ponavadi zavrnitev, izogibanje, zanikanje in ignoriranje. Veliko poguma potrebujemo, da vstopimo v lastno razdvojenost  v trpljenju z vsem zaupanjem in optimizmom. Kako bomo pokončno sprejeli trpljenje, ko pa vsako soočanje s trpljenjem pomeni soočanje z bolečino ?

A imamo odgovornost, da je tudi nezlomljeni Jezus preko trpljenja in križa prišel do vstajenja in podaritve.

Tudi zato, da bomo z svojo razlomljenostjo  lažje sprejeli in verjeli v to, da smo lahko dar za druge. Pravijo, da upanje zadnje umre. Pa tudi to moramo izgubiti. Le ko ostanemo brez vsega se končno srečamo z Vstalim.

ogled slik z klikom na sliko