LIGOJNSKI FOLKLORISTI V DEŽELI LEDENE LEPOTE, 4. 1. 2009

   Prelep in zelo mrzel zimski dan  zvabi folkloriste iz Ligojne z svojimi otroci na plano. Skurit je potrebno malo preveč zaužite hrane skozi praznike, mraz pa je seveda naredil svoje vodnim curkom in kaplicam.

Pred pol deveto zjutraj se dobimo na Brezju, kjer se udeležimo svete maše. Po maši se priporočimo pred jaslicami in sveti materi Mariji, zatem pa nas pot vodi do Mojstrane. Pri elektrarni parkiramo, poskrbimo za gojzerje in sanke ter se odpravimo po sneženi, trdi podlagi  proti pravljični deželi. Res, da je bilo  najmanj -11 stopinj, a mraza zaradi suhega zraka sploh ni čutiti. Sneg škriplje pod gojzarji, sanke pa lepo drsijo po trdi snežni podlagi. Nekaj turistov se je že vračalo od slapa in zadišalo je po kuhanem vinu. Mislimo si, kako bo pasalo pri koči kaj “okrepčilnega”. Kako smo se zmotili ! Ko priškripljemo do doma pri Peričniku je ta zaprt, a lepo obnovljen. Nič ne bo z opojnim sredstvom. Odpravimo se do slapa Peričnik, ki nas sprejme v svoje nedrje v vsej svoji ledeni lepoti. Mraz je res naredil prelepe orgeljske piščali, ki visijo po 52 m steni. Očarani nad lepoto strmimo in občudujemo to Božjo stvaritev. Enotni smo si, da lepšega časa nismo mogli zadeti za ogled te pravljične dežele. Po ogledu, seveda se nam ni in ni dalo iti nazaj, se res počasi odpravimo nazaj do koče, kjer se okrepčamo in odžejamo.

Ker še ni dvanajst, sklenemo, da se odpravimo naprej v dolino Vrata. Zmrznjen sneg nas lepo drži na dober meter višine nad cesto, ki je nekje globoko pod nami.  Sneg spet škriplje pod gojzerji, mi pa hodimo mimo koč, ki se skrivajo pod mogočnimi stenami na malih jasah. Seveda je na strehah snega krepko okrog metra, da strehe komaj držijo. Tista ura, ob občudovanju narave, prehitro mine in naenkrat se znajdemo na zasneženem parkirnem prostoru. Še malo in že gremo mimo Šlajmarjevega doma do Aljaževega doma. Ostenje od Luknje do Cmira je kar zasneženo. Tudi Stenar ter ostenje Škrlatice je bolj slabo obloženo z snegom. Le sedlo med njima, na Rušju, je zabasano z snegom. Zazvoni zvon na Aljaževi kapelici. Okrepčamo se in odžejamo in počasi se bo treba otpravit nazaj v dolino, saj gore nad nami že dobivajo močno sončno svetlobo, na modrem nebu pa dobivajo nenavadni lesk. Sankašem je dol prijetneje, saj se precej poti peljejo, starejšim pa korak tudi lepo teče. Ob klepetu smo hitro pod slapom Peričnik, kjer pospravimo zadnje zaloge hrane in pijače, zatem pa se odpravimo mimo šumeče Triglavske Bistrice do parkirnega mesta. Prezadovoljni smo od celodnevnega izleta, skazi ga samo delo neke BARABE, ki je na Pavletovem avtomobilu zlomil brisalce. Upam, da ga bo že BOG kaznil za to dejanje. Vseeno se potolažimo in se odpeljemo v mraku proti domu.

OGLED SLIK Z KLIKOM NA SLIKO