ZIMOVANJE BOKSS DOMŽALE, KRIŽEVSKA VAS, 8. - 10. 2. 2008

PETEK zjutraj je. Danes je kulturni praznik, dela prost dan. Zbudimo se v prelep sončni dan. Po jutranjem okrepčilu se odpeljeva z našo voditeljico bratovščine do cerkve v Domžalah. Cele Kamniško Savinjske alpe in Karavanke so zaradi čistega zraka na dosegu roke. Kot da bi jih nekdo postavil na Domžalsko polje za zadnjimi hišami. Zbor imamo ob 9. uri. Prihajati začnejo naši odrasli skavtinje in skavti. Naložimo se v avtomobile ter se odpeljemo mimo vasi Klopce v hrib visoko nad Savsko dolino pod pobočje Murovice in Ciclja ter nekoliko oddaljenega Svetega Miklavža. Ker gospod župnik Marko v Dolu igra šah na turnirju, se še spotoma tam ustavimo za ključe od doma duhovnosti, kjer bomo prebivali naslednje tri dni.

Pripeljemo se do cerkve Svetega Križa v Križevski vasi. Na lepem hribčku malo nad cerkvijo nas pozdravi lep dom, ves obsijan od sonca. Po parkiranju odnesemo stvari v dom ter se namestimo. Ker smo za tri dni skuhali večinoma doma, tu bomo samo kuhali makarone, polento in še kaj, imamo prihranjenega veliko časa, katerega bi porabili za kuho.

Obesimo državno in ZBOKSS-ovo zastavo ob pesmi združeni v krogu na prelepem soncu. Po pozdravnem govoru se gremo igro. Z klopko volne, ki roma od skavta do skavta, se spoznavamo, s tem naredimo lepo mrežo. Seznanimo se še z potekom tridnevnega tabora, program pa bo tako tudi izstavljen na oglasnem mestu in si ga bo vsak lahko prebral. Sledi kosilo, po njem pa priprava postelj ( v domu je 30 jogijev ). Rjuhe in spalke imamo zato s sabo, dom je pa lepo ogrevan z centralno.

Popoldne gremo na ogled veličastne cerkve Svetega Križa, ki mogočno stoji nad dolino ter se ogleduje v srebrnem traku reke Save, katera teče daleč tam doli v dolini. V cerkvi zapojemo dve pesmi, akustičnost je fantastična. Po ogledu se podamo še na pokopališče, saj je naša sestra Fani iz teh krajev doma.

Podamo se od cerkve do nekaj sto metrov oddaljene domačije Barona Jurija Vege, kjer nas sprejme gospodar. Pred doprsnim kipom matematika in izumitelja nam gospodar poda nekaj besed o Juriju Vegi, zatem pa nas povabi v muzej, kjer si ogledamo razstavljeni možnar, katerega je Vega izpopolnil ter seveda polno izračunov o bitkah, v katerih se je boril ali jih vodil Jurij Vega. V veliko pomoč nam je tudi infomat, ki nam izčrpno poda življenje Jurija Vege v sliki in besedi.

Po ogledu se podamo nazaj do doma, saj se že večeri, pripraviti moramo večerjo. Poslikam prelep sončni zahod. Pripravimo se za večer. Bakle in svetilke romajo iz nahrbtnikov. Danes je 5. tradicionalni nočni izhod na Murovico, letos z te strani. Pride še naš gospod župnik Janez. Ker jutri goduje Polona, hčerka od našega skavta pa nosi to lepo ime in je seveda tudi z nami na taboru, se spodobi, da dobi kakšno darilo.

Ob 20. uri se podamo z prižganimi baklami do 45 minut oddaljenega vrha Murovica. Tema je kot v rogu. Prvi dan prvega krajca lune je že pred sedmo poniknil za obzorje, oddaljeno svetlobno onesnaženje iz Ljubljane pa tu ne pride do takega izraza. Zato so pa zvezde velike, čisto nad našimi glavami. Peter in Janez imata astronomijo v malem prstu, zato nam sedaj navdušeno pokažeta vsa ozvezdja in zvezde, ki se od tu v tem času vidijo. Spoštovanje in občutek, da so zvezde čisto nad našimi glavami v tej jasni noči, bi se človek kdaj pa kdaj skoraj sklonil, da jih z glavo ne bi sklatil z nebesnega svoda. Ni dolgo, ko se zasliši mili glasek večjega in manjšega zvončka z vrha Murovice. Pogled na z svetlobo onesnaženo Ljubljano je lep. Ugotavljamo, kje je kaj v Ljubljani. Zapiha hladnejši veter, zato se po eni gasilski postavitvi pred objektivom počasi odpravimo nazaj proti Križevski vasi do doma.

Sledi kulturni večer, po njem pa branje zgod in nezgod Skavta Petra, ki ga je napisal Fran Miličinski, za lepši spanec, ki sledi.

SOBOTA zjutraj nam prinese nekaj oblakov, meja med njimi in jasnino je ravno nekje nad nami. Adijo lep sončni vzhod. A že po zajtrku so sončni žarki popili oblake in naredil se je prekrasen dan, ki smo ga izkoristili za izlet na bližnji Cicelj in do nekoliko oddaljenega Svetega Miklavža. Dve skavtinji sta ostali v domu. Malo od utrujenosti več pa zaradi izdelave potnih znamenj na poti, ki jo bomo popoldne prehodili in se učili znamenj. Mi smo kar hitro prišli do Ciclja. Pot je posejana z zelenimi Hostniki in modrimi Jetrniki, ki lepo kimajo v rahlem vetrcu. Z vrha Ciclja se spustimo še do cerkve Sv. Miklavža, zavetnika splavarjev. Kraljuje mogočno nad reko Savo, nekdaj, ko so tu še splavarili, je ta zavetnik pridno pazil na splavarje, oni pa so se mu z prošnjami priporočali. Spustimo se po lepi poti skozi Veliko vas. Pobočje kar puhti od toplote, zato je na travniku polno belih zvončkov, rumenih trobentic in regratovih cvetov, nežnih marjetic in vijoličnega pljučnika. Ob vsej tej lepoti se podamo do našega domovanja, kjer že diši in nam draži želodce. Lepa tura. Z 8 in 6 letnima puncama smo jo prehodili v dveh urah.

Po Božjih dobrotah sledi test o potnih znamenjih ter Morsejeva abeceda, nakar smo to šli še naredit v naravo, na pravo pot. Prišlo je še nekaj naših skavtov, veselje je na višku. Hitro je večer, ki ga preživimo ob duhovni misli, katero razlčenjujemo in se pogovarjamo o življenju. Žal mora večina oditi domov, saj jutri morajo po svoje skavte iz čete, ki zimuje v Bohinjski Bistrici. Tako ostanem sam z tremi skavtinjami. Po molitvi nas hitro zmanjka.

NEDELJA je čas za slovo. Pospravimo dom bolj kot smo ga dobili, po zajtrku snamemo še zastave in ob veliki zahvali Bogu za te tri polne dni, ki nam jih je bilo dano preživeti v tem lepem okolju odpeljemo domov.

SLIKE NA PIVAR MIRO SLIKE ZBOKSS ( na desnem stolpcu ) moj album BOKSS DOMŽALE SKAVTSKO LETO 2007-2008